Do dedovanja pride, ko je treba premoženje pokojnika razdeliti med njegove dediče https://www.odvetnicasibila.si/dedovanje-in-civilno-pravo/. Velikokrat pri dedovanju pride do sporov. Največkrat se spori zgodijo, ker se že pred smrtjo zapustnika ne določi deleža. O dedovanju je zato priporočljivo začeti razmišljati čimprej. Dedovanje bo tako za dediče veliko bolj preprosto in manj možnosti je, da bi prihajalo do večjih nesporazumov in sporov. Za pomoč je dobro poiskati pomoč pravnika, ki je specializiran v civilnem pravu, kamor se dedovanje uvršča.
Pravila pri dedovanju
Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Ta zakon ureja vse postopke in pravila, ki se tičejo dedovanja. Zakon o dedovanju pride v poštev predvsem takrat, ko oporoka ni napisana in je treba premoženje umrlega razdeliti med njegove dediče. S pomočjo Zakona o dedovanju se premoženje pravično razdeli glede na sorodstvene vezi. Največkrat so dediči zakonec zapustnika in njegovi otroci. Včasih se pojavljajo vprašanja glede dedovanja, če je bil pokojnik ločen ali pa ima posvojene otroke. Prav tako so včasih dvomi o dedovanju, če pokojnik nikoli ni bil s svojim partnerjem poročen. Zakon o dedovanju natančno določa kakšni deleži se razdelijo med dediče. In pa seveda pri pokojnikih, ki niso imeli bližjega sorodstva, Zakon o dedovanju določi, kdo je naslednji dedič njegovega premoženja.
Dedovanje v primeru oporoke
Vsaka oseba, ki ima v lasti določeno premoženje naj bi imela napisano oporoko. Tudi, če še niste v letih, je odgovorno napisati oporoko. Namreč nikoli se ne ve, kdaj vas lahko doleti nesreča. Prav tako je oporoka način, da se prepreči morebitne spore po smrti zapustnika. V oporoki se lahko natančno določijo deleži dedovanja in vsi dediči že v naprej vedo kaj komu pripada. V takih primerih so spori veliko redkejši.
Edina izjema v primeru napisane oporoke je nujni delež. Gre za delež premoženja, ki ga prejmejo dediči prvega dednega reda, čeprav so izpuščeni iz oporoke. Seveda obstajajo tudi izjeme, o katerih se je najbolj pametno posvetovati s pravnikom.